Leto 2012 je bilo zame prelomno. Takrat sem prvič odprl beležnico in napisal svojo prvo oznako.

Bilo je preprosto, a hkrati magično. Vse kar sem potreboval, je bil preprost urejevalnik besedila in brskalnik. Spomnim se tistega občutka, ko sem prvič shranil datoteko kot index.html in jo zagnal.

Prvi koraki v kodo

Svet spletnega razvoja se mi je odprl skozi preproste značke. Učenje sintakse ni bilo le suhoparno tipkanje, bilo je grajenje strukture iz nič. Vsak <div> in vsak <p> je imel svoj namen.

Največji izziv ni bil v pisanju kode, ampak v razumevanju, kako se elementi med seboj povezujejo. Naučiti se hierarhije dokumenta je bilo ključno. Takrat nisem vedel, da bo to postala moja kariera, vedel sem le, da me neznansko zabava, ko lahko z nekaj vrsticami teksta spremenim, kako stran izgleda.

Napake so bile najboljši učitelj

Oh, tiste napake! Pozabljeni zapiralni </tag>, napačno gnezdenje... Vse to me je naučilo potrpežljivosti. HTML je bil zame kot lego kocke; če nisi pravilno sestavil podlage, se je celotna stran sesula. Ampak ko je delovalo... tisti občutek zadovoljstva je bil neprecenljiv.

Danes, več kot desetletje kasneje, še vedno gojim tisto isto navdušenje, ko odprem prazen dokument.